Včasih, ko gledam kakšne višje cenovne modele ur, kot so recimo Mido, se skoraj premislim, da bi imela kakšno drugo uro. Razlika v dizajni in kakovosti je vsekakor opazna že na daleč. Teh ur nisem poznala do pred kratkim. Ko sem bila na nekem seminarju, sem spoznala direktorico nekega podjetja, ki je nosila Mido uro in ni mi dalo miru, dokler je nisem vprašala, katera znamka je to. Ko mi je povedala, da je to Mido ura, sem začudeno pogledala, ker sem prvič slišala za te ure.

Pozno zvečer, ko sem odhajala domov, sem takoj pogledala na splet, da bi preverila, kakšne ure imajo in pa seveda kakšne so cene. Ko sem zagledala cene, sem takoj vedela, zakaj za Mido blagovno znamko še nisem slišala. Ker je to nekaj kar si še ne morem privoščiti. Zagotovo je bila pa to zelo dobra motivacija, da bi si to lahko zelo kmalu privoščila.

Marsikdo bi takoj rekel, delaj več in prišla boš do tega. Ampak jaz pravim, da je bolje delati, pametno in ne več. Kako bom pa pametno prišla do tega, da bom delala več in ne manj pa še ne vem. Je pa zagotovo to cilj. V vsakem primeru je bil to cilj, tudi če ne bi srečala te ure.

Bolj kot modeli ure me je tudi zanimalo, kaj piše o teh urah. Včasih so zgodbe, ki jih imajo takšni prestižni izdelki mnogo bolj zanimiv kakor pa sami izdelki. Sicer nisem veliko podatkov našla o tem na njihovi spletni strani in sem morala kar brskati, kje bi lahko kaj več napisano. Nekaj člankov je obstajalo na spletu, ampak ne veliko. V resnici sem morala biti kar zadovoljna s tem, da bom pretežno več vedela o podatkih kakovosti kakor, pa kaj več o kakšni zanimivi zgodbi, kako se je Mido blagovna znamka razvijala.