Tistega jesenskega večera je dež nalival ure in ure. oblaki so bili temni in težki, ulica pa so svetlikale od luž, ki so se nabirale na asfaltu. V sosedovi hiši je bilo prijetno toplo in mirno, dokler sosed ni zaslišal nenavadno kapljanje iz kletnih prostorov.

Ko je odprl vrata kleti, ga je pričakal neprijeten prizor, voda je segala že do gležnjev. Še sreča, da je vse kar je spravljeno v kleti, lepo pospravljeno na policah in jih voda še ni dosegla. Zaenkrat. Če ne bo hitre rešitve, bo škoda velika. Glasno je poklical sina na pomoč. Najprej sta preverila cevi, vse so bile suhe. Nato je sin pogledal skozi majhno okno v kleti in opazil, da je dvorišče preplavljeno s stoječo vodo. Hitro je oblekel anorak in stekle ven in že po nekaj trenutkih našel težavo, zakaj je toliko vode v kleti, odtočna kanaleta ob hiši je bila popolnoma zamašena z odpadlim jesenskim listjem in umazanijo. Namesto, da bi voda nemoteno odtekala, se je začela zbirati in pronicati v temelje hiše. Očetu je skozi okno zaklical, da je kanaleta pošteno zamašena. Sosed se ni obotavljal, oborožen z dežno obleko in gumijastimi škornji ter majhno lopatico, se je takoj lotil dela. Sin mu je priskočil na pomoč in skupaj odstranjevati nabrano listje in blato, zaradi katerega je bila kanaleta zamašena. Že po pol ure dela se je voda končno začela umikati in s truščem kot kakšen hudournik odtekla v kanalizacijo. Vendar je bil kletni problem še vedno tu. S pomočjo črpalke sta začela odstranjevati vodo iz kleti. Po več urah je bila klet končno spet suha in nepoškodovana, v zraku pa je še nekaj časa visel neprijeten vonj po vlagi.

Še dobro, da so bili doma. Naslednji dan so popolnoma očistili vse odtoke in preverili, če so kje poškodovane zaščitne mrežice. Nepoškodovana mrežica je namreč pogoj, da kanaleta opravlja svoje delo.