Ko sem bil mlajši, me je dedek vedno vzel s seboj, ko je šel nabirat gobe. Tako, mi je razlagal vse o drevesih, gobah, katere živali živijo v gozdovih. Z njim sem se počutil vedno lepo in varno. Sedaj, ko sem odrastel, pa sem enkrat premišljeval, le zakaj grem tako rad v gozd in nabiram gobe? Seveda sem prišel hitro do odgovora, ko sem se spomnim na svojega dedka.
Moji starši so ogromno delali, tako da sem večina časa preživel z njim. Dopoldan je pri hiši vse naredil, potem pa sva obvezno šla na sprehod. Tako mi je to ostalo. Nekaj gob, ki jih je poznal dedek, sem poznal tudi jaz, vendar sem se hotel naučiti še več. Hotel sem poznati vse gobe, tako sem veliko prebiral knjige o gobah.
Takrat, ko so rasle gobe, moram priznati, da sem obvezno ob koncu tedna šel v gozd. Včasih sem celi vikend hodil po gozdovih in veste, koliko gob sem nabral. Tako sem jih doma očistil do konca, nekatere sem posušil, druge pa zamrznil. Tako, ko si pozimi zaželim jajčka z gobami, si jih lahko pripravim, ker imam v skrinji domače nabrane gobe.
Večkrat, ko v gozdu najdem gobo, se spomnim na dedka, kako je on to razlagal in me učil, katera goba je to, kako se očisti in v kateri jedi je najboljša. Jaz kot otrok sem oboževal marele, pripravila jih je vedno babica, ko sva prišla iz gozda. Še danes obožujem pohane marele, izredno rad pa si privoščim tudi kakšno juho iz gob ali pa rižoto.