Še ne dolgo nazaj smo pri nas doma menjali garažna vrata. Prej smo imeli še dvokrilna vrata, ki so bila lesena in težka. Prav tako, so kljub barvanju bila že kar dosti obrabljena, da se tudi barva ni več dobro prijela in se je začela vedno bolj luščiti. Tako smo si za nova garažna vrata omislila takšna, ki se lahko sama dvignejo. Sicer je bilo potrebno malce zvišati zgornji del vrat zaradi mehanizma, ampak k sreči, je bila sam garaža že dovolj visoka, da je bil to najmanjši problem, le malce več dela je bilo potrebnega.

Prve dni je bilo veliko smeha in veselja z samim daljincem garažnih vrat in pa smukanja ven in not, saj je bilo zelo zabavno, dokler se ni zgodilo to, da so ključi ostali notri v garaži, medtem ko je bila ta zaprta. Še danes ne vem kako se je to zgodilo. Sicer smo imeli dva ključa Eden je bil vedno v avtu, drugi pa je bil spravljen v garaži. Tako so bili ključi v avtu, avto pa v garaži. Rezervni ključi pa so bili nastavljeni na mizi in sem preprosto mimogrede pritisnila na gumb za zapiranje, ključ pa pustila na mizi. Šele ko so se vrata zaprla in sem bila že pri vhodnih vratih hiše, sem se zavedala kaj sem ravnokar storila. Ker res nisem imela nobene ideje, kako bi sedaj prišla v garažo in nekako vdrla noter, sem poklicala serviserja in mu povedala svojo zgodbo. Sicer me je takoj povprašal po rezervnih ključih, vendar nad mojim odgovorom ni bil ravno navdušen. Sicer k sreči se mi ni nič mudilo z avtom ali z garažo, tako da je obljubil, da bo prišel mimo, ko reši še nekaj zadev. Bilo je popoldne, in res je prišel z univerzalnim daljincem, ter mi odprl garažna vrata, jaz pa sem lahko prišla do ključa od garaže.

No od takrat naprej, je rezervni ključ doma na hodniku in ne več v garaži. Pa tudi tisti, ki je bil neprestano v avtu, je sedaj obešen na ključe. Ker pa se je serviser toliko nasmejal, svoje storitve ni zaračunal.